Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Poslovni dogodki in osnove knjiženja za s.p.

4.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Poslovni dogodki in osnove knjiženja za s.p.

Cilj lekcije:

Seznanili Vas bomo s podlago za računovodsko delo. Spoznali boste, kako so povezani poslovni dogodek in knjigovodska listina (dokument), ki dokazuje poslovni dogodek. Prikazali Vam bomo, kako se vnašajo knjigovodski podatki v poslovne knjige, kako se spreminjajo stanja (vrednosti) ekonomskih kategorij - sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov, odhodkov in prihodkov.

V praktičnih vajah bomo knjižili. Uporabljali bomo analitične in sintetične konte, videli, kako se knjiži vsak poslovni dogodek na dva konta, kdaj se istočasno povečata/zmanjšata dve postavki, in kdaj se ena postavka poveča, druga pa hkrati zmanjša, kako se knjiženje izraža v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, kako se razveljavlja že obstoječe vknjižbe in še marsikaj drugega…

Vsebina lekcije:

1. Sintetični in analitični konti

2. Poslovne knjige in listine

3. Bilančne spremembe

4. Osnove knjiženja

5. Vrste knjižb

Teorija

Uvod

Ta uvod je pripravljen z namenom, da boste lažje ugotovili, ali ste kot samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, dolžni voditi poslovne knjige in sestaviti letno poročilo.

Pojem »fizične osebe, ki opravlja dejavnost« je precej širši kot pojem samostojnega podjetnika posameznika po ZGD-1 in vključuje tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov, ki urejajo priglasitev opravljanja posameznih samostojnih dejavnosti (odvetniki, notarji, zasebni zdravniki, zasebni lekarnarji) ter druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso priglašene v posebnem registru.

Pojem fizične osebe, ki opravlja dejavnost, vključuje:

1. zasebnike:

a) samostojni podjetniki po ZGD-1 in

b) ostali zasebniki, ki opravljajo dejavnost po drugih statusnih predpisih kot npr. zasebni zdravniki, zasebni zobozdravniki, notarji, odvetniki... in

2. druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost:

a) osebe, ki opravljajo dejavnost, za katere ni statusnih predpisov (prevajalci...),

b) fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, če se ob izpolnjenih pogojih odločijo, da se bodo njihovi dohodki iz tega naslova uvrščali med dohodke iz dejavnosti in

c) fizične osebe, ki opravljajo dejavnost dajanja v najem in prenosa premoženjskih pravic, če so pri tem izpolnjeni pogoji (najemodajalci lahko opravljajo dejavnost tudi kot samostojni podjetniki, zato so lahko vključeni že v prvi skupini).

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost,je dolžna voditi poslovne knjige in sestavljati letno poročilo. Nekatere od njih, in sicer samostojni podjetniki, so dolžni pripraviti letno poročilo tudi za statistične namene in za namene javne objave podatkov.

Letno poročilo pa ne sestavljajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovno na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (t.i. normiranci).

V spodnji preglednici smo vključili pravno podlago za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila za podjetnika. Kljub temu, da v gradivu uporabljamo izraz podjetnik, pa davčna in računovodska pravila, ki veljajo za podjetnika, veljajo tudi za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ne le za samostojne podjetnike posameznike, kar izhaja iz Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 138/06, 52/07, 21/13 in 101/15). Za njih se pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju letnih poročil, knjigovodskih listinah, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, splošni slovenski računovodski standardi, Slovenski računovodski standard 30, in Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Preglednica: Pravna podlaga za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila podjetnika

Mali podjetnik Srednji in veliki podjetnik 
Ustrezni členi ZGD-1: 54. člen ZGD-1, 58.-60. člen ZGD-1 ter 65.-67. člen ZGD-1. Ustrezni členi ZGD-1: 53.-70. člena ZGD-1, razen 57. člena ZGD-1 člena. 
Splošni SRS2016 s spremembami v letu 2019, Slovenski računovodski standard 15 (2019) Prihodki in dopolnilno SRS2016 Slovenski računovodski standard 30 Splošni SRS2016 s spremembami v letu 2019, Slovenski računovodski standard 15 (2019) in dopolnilno SRS2016 Slovenski računovodski standard 30 
Pojasnila strokovnega sveta Inštituta za revizijo (nanašajo se na posamezne SRS2016) Pojasnila strokovnega sveta Inštituta za revizijo (nanašajo se na posamezne SRS2016) 
Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije  Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije 
Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov Navodilo o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov 

SRS2016 Slovenski računovodski standard 30 je povezan z uvodom v SRS2016, Slovenskim računovodskim standardom 15 (2019) Prihodki in okvirom SRS2016 ter SRS2016 Slovenski računovodski standardi 1-17 in 20 do 23. Poleg določb teh standardov pa s.p. posamezniki uporabljajo tudi določila SRS2016 Slovenski računovodski standard 30.

Samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju podjetnik) je po SRS2016 Slovenski računovodski standard 30 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in čigar podjetje ustreza merilom za mikro družbe, majhne, srednje ali velike družbe, razen podjetnika, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov, in

- vrednost aktive ne presega 350.000 evrov.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od treh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov, in

- vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov.

(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 evrov, in

- vrednost aktive ne presega 20.000.000 evrov.

Družbe se v skladu z merili iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka prerazvrščajo na mikro,

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih