Danes je 18.4.2024

Input:

Pojasnilo DURS: Obračun DDV ali popravek odbitka DDV

4.6.2007, Vir: DURSČas branja: 11 minut

Pojasnilo davčnega organa navajamo v celoti.

Pojasnilo DURS, št. 4230-34/2007-2, 4. 6. 2007

"V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na popravek odbitka DDV od osnovnih sredstev, pojasnjujemo:

Davčni zavezanec, ki mu je identifikacija za namene DDV prenehala na podlagi prvega odstavka 149. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06), sprašuje, ali mora popraviti odbitek DDV. Pojasnjujemo:

Davčnemu zavezancu, ki mu je identifikacija za namene DDV prenehala na podlagi prvega odstavka 149. členu ZDDV-1, ni treba popraviti odbitka DDV, pač pa mora pred prenehanjem obračunati DDV v skladu z 8. členom ZDDV-1.

Davčni zavezanec, ki mu je identifikacija za namene DDV prenehala na podlagi prvega odstavka 149. člena ZDDV-1, se je na podlagi navedene določbe sam odločil, da bo prenehal obračunavati DDV, zato ne moremo govoriti, da gre za spremembe, ki so nastale zaradi sprememb predpisov. Predpis je le dal možnost, da se določeni davčni zavezanci izključijo iz sistema DDV, za kar so se lahko odločili ali pa tudi ne. Mnenje davčnega urada, da v navedenem primeru ni popravka odbitka DDV, je tako pravilno, vendar pa podlaga za tako mnenje ni drugi stavek prvega odstavka 110. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06), ki določa, da se za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov, pač pa drugi razlogi, kot izhaja iz nadaljevanja.

Ob prenehanju davčnega zavezanca na podlagi 149. člena ZDDV-1 ali 80. člena istega zakona, ki ureja prenehanje identifikacije za namene DDV, je treba pred prenehanjem vedno obračunati in plačati DDV, če je bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sodišča ES).

Pri prenehanju zavezanosti za DDV tudi ne gre za prehod iz obdavčene v oproščeno dejavnost, kar prav tako izhaja iz sodne prakse Sodišča ES.

Osnovna dilema, ki je bila vzpostavljena z vprašanjem, je, v katerih primerih je treba obračunati izstopni DDV zaradi neposlovnega namena v skladu s 7. oziroma 8. členom ZDDV-1 in v katerih primerih je treba uporabiti