Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Obresti

29.4.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.5.9 Obresti

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Definicija

Obresti so nadomestilo za izposojena denarna sredstva ali nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti dolžnika (kupca). Obresti so prihodek posojilodajalca in strošek oziroma odhodek posojilojemalca. Višina obrestne mere, način izračunavanja obresti in obdobje obračuna ter rok za plačilo glavnice in obresti mora biti določen s posojilno pogodbo oziroma z drugo pogodbo (na primer prodajno pogodbo za primer zamude plačila kupca ali odloženega ali obročnega plačila kupnine in podobno). Obdobje obračuna je lahko mesečno, trimesečno, polletno ali letno.

Obresti so tudi odškodnina za nepravočasno plačilo dolga upniku. Glejte opombo na koncu članka. Za izračun takšnih obresti se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, ki je predpisana z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO–1–UPB1 Ur.l. RS 11/2007 z dne 9.2.2007. Upnik in dolžnik se lahko skladno z zakonom dogovorita, da se predpisana zamudna obrestna mera za nepravočasna plačila dolgov ne uporablja.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Terjatve za obresti

Finančni prihodki iz naslova obresti se pripoznajo ob obračunu običajno skladno z določili posojilne pogodbe (lahko mesečno, trimesečno, polletno, enkrat letno ali kako drugače) ne glede na denarni tok. Terjatve iz naslova obresti se pripoznajo, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in plačljivosti. Terjatve iz naslova obresti izkazujemo na kontih skupine 150.

Obveznosti za obresti

Na kontih skupine 280 izkazujemo obveznosti za zaračunane obresti, ki jih dolgujemo različnim posojilodajalcem po posojilnih pogodbah, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne, v domači ali tuji valuti ali domači valuti z devizno klavzulo.

Knjiženje

Po Slovenskih računovodskih standardih se obresti knjižijo kot stroški (konti skupine 45), na koncu poslovnega leta pa izkažejo med finančnimi odhodki (konti skupine 74), razen če se vračunajo v vrednost zalog skladno s Slovenskim računovodskim standardom 4.12 in 4.31. Dopustno je tudi knjiženje obresti neposredno med finančne odhodke, če se stroški obresti ne usredstvijo. Obresti in drugi stroški izposojanja v zvezi s pridobivanjem opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin pa se vštevajo v nabavno vrednost teh sredstev ( če sredstvo nastaja dlje kot eno leto in kadar so izpolnjeni dodatni pogoji iz Slovenskega računovodskega standarda 1 (ali MRS 23). Stroški obresti se vštevajo v nabavno vrednost v znesku dejanskih stroškov namenskih posojil ali, kadar gre za nenamenska posojila, na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil. Stroške je potrebno zmanjšati za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev (npr. če smo prejeta posojila začasno naložili kot depozit). Standardi pa določajo dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se stroški obresti vključijo v nabavno vrednost dolgoročnih sredstev:

a) v organizaciji nastanejo izdatki za sredstvo;

b) v organizaciji nastanejo stroški izposojanja;

c) organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Ali smemo obresti, ki nastanejo v zvezi s pridobivanjem osnovnih sredstev, knjižiti direktno med finančne odhodke in jih ne vključiti v nabavno vrednost sredstva?

Odgovor je ne. Namreč, če so izpolnjeni pogoji za to, da stroške obresti in druge stroške izposojanja vključimo v nabavno vrednost, to tudi storimo (v nasprotnem primeru obstaja davčno tveganje), če pogoji iz standarda niso izpolnjeni, pa so ti stroški avtomatično stroški tekočega obdobja (finančni odhodki). V nabavno vrednost stroškov obresti ne vključujemo več, ko je sredstvo aktivirano oziroma kot določajo standardi: ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva.

Pasivne časovne razmejitve

Če se obresti skladno s posojilno pogodbo obračunajo in plačajo v daljših intervalih kot je poslovno leto, je potrebno na dan sestave bilance (ob zaključku poslovnega leta) obračunati obresti za tekoče poslovno leto in jih knjižiti med stroške obresti oziroma odhodke financiranja poslovnega leta ter izkazati za znesek obresti pasivne časovne razmejitve, ker skladno s posojilno pogodbo obveznost za obresti še ni nastala.

DAVČNI VIDIK

Zakon o davku na dodano vrednost obresti uvršča med storitve, ki so obračuna DDV-ja oproščene. 44. člen ZDDV–1 v določa druge oproščene dejavnosti in med njimi v 4. točki navaja dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanju kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec. Kreditodajalec oziroma posojilodajalec zato pri zaračunavanju odobritev, posredovanja in upravljanja (za upravljanje se šteje tudi odkup kredita) kreditov in posojil v denarni obliki od vrednosti storitve (provizije) po 4. a točki 44. člena ZDDV–1 ne obračuna DDV. Obresti od kreditov in posojil v denarni obliki se štejejo za plačilo v zvezi z danim posojilom in kreditom in so zato oproščene plačila DDV po 4. a točki 44. člena ZDDV–1. Glejte opombo 2 na koncu poglavja.

Zamudne obresti se skladno z ZDDV–1 štejejo za odškodnine in se od njih ne obračunava in ne plača DDV do velikosti zakonsko predpisanih zamudnih obresti.

Pri obračunu in knjiženju stroškov obresti oziroma odhodkov financiranja za obresti moramo posebno pozornost nameniti zneskom obresti, ki so povezane s posojili, ki jih prejme podjetje od povezane družbe ali povezane fizične osebe, ki opravlja dejavnost. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb namreč pri tovrstnih posojilih določa posebno omejitev glede davčnega priznavanja stroškov oziroma odhodkov za obresti. Če podjetje prejme posojilo od povezane družbe ali povezane osebe po obrestni meri, ki je višja kot je to določeno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, potem je znesek obresti, ki presega znesek obračunanih obresti po zadnji znani ob času odobritve posojila obračunani priznani obrestni meri, davčno nepriznan strošek oziroma odhodek podjetja.

Tudi pri evidentiranju prihodkov financiranja iz naslova obresti od posojil s povezanimi osebami je potrebno upoštevati določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v 19. členu določa, da je potrebno za potrebe sestave davčnega obračuna prihodke povečati, če je pogodbena obrestna mera nižja od zadnje objavljene priznane obrestne mere, znane ob času odobritve posojila.

Kako evidentirati obresti, ki so povezane s posojili, ki jih prejme podjetje od povezane osebe?

Ali posebej evidentirati tisti del obresti, ki je davčno

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih