Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Kapital

15.12.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

4.4.11 Kapital

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev 

Kapital je ena izmed najpomembnejših kategorij bilance stanja. Na kapital posredno vplivajo vsi poslovni dogodki. Lastnike običajno najbolj zanima prirast oziroma spreminjanje kapitala. Celotni kapital je ostanek sredstev družbe po odštetju vseh njenih dolgov. Je obveznost družbe, ki pred prenehanjem družbe ne zapade v poplačilo. Celotni kapital je lastniško financiranje družbe in je najpomembnejša kategorija računovodskih izkazov. Znesek, s katerim je celotni kapital izkazan v bilanci stanja, je odvisen od načina vrednotenja sredstev in dolgov.

Kapital so tista sredstva, ki so jih v podjetje vplačali ali na kakšen drugačen način vložili ustanovitelji oziroma kasnejši lastniki. Kapital se plemeniti, če podjetje posluje uspešno in pri poslovanju ustvarja dobiček. Kapital se lahko tudi zmanjšuje zaradi negativnega poslovanja podjetja (izkazovanja izgube) in zaradi izplačil dividend, ki se lahko izplačajo, kadar podjetje posluje uspešno.

Kapital se v primeru prodaje delnic ali deležev praviloma ne spreminja – v takšnem primeru gre zgolj za menjavo lastnika kapitala, podjetje še vedno razpolaga z enakim zneskom kapitala, spremenijo se le lastniki kapitala (delničarji, družbeniki)

Celotni kapital družbe sestavljajo naslednje postavke (postavka A v pasivi bilance stanja):

- vpoklicani kapital,

- kapitalske rezerve,

- rezerve iz dobička,

- čisti dobiček ali čista izguba,

- revalorizacijska rezerva in

- rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

SRS2016 so v uporabi od 1.1.2016. Kapitalsko postavko presežek iz prevrednotenja nadomeščajo s postavko kapitala presežek iz revalorizacije. Slovenski računovodski standard 8.15 določa, da se revalorizacijske rezerve in rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti pripoznajo na podlagi opravljene revalorizacije oziroma izmeritve sredstev po pošteni vrednosti sredstev na koncu poslovnega leta ali med njim. Revalorizacijske rezerve so posledica vrednotenja osnovnih sredstev po pošteni vrednosti (učinek revalorizacije), učinek spremembe poštene vrednosti pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, pa se izkaže med rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

PRAVNI VIDIK

Osnovni kapital je del celotnega kapitala in je nominalno zapisan v statutu družbe oziroma družbeni pogodbi. Vpišejo oziroma vplačajo ga lastniki. V delniški družbi je osnovni kapital razdeljen na delnice, v družbi z omejeno odgovornostjo ga sestavljajo deleži oziroma vloga. Z osnovnim kapitalom družbe, ki ga računovodsko evidentiramo na kontih skupine 90, je določeno razmerje med družbeniki.

Osnovni kapital je tisti del čiste vrednosti sredstev družbe, ki je vpisan v sodni register in s katerim družba upnikom zagotavlja poplačilo svojih obveznosti. Osnovni kapital varuje upnike in jim posredno zagotavlja, da bo družba poravnala svoje obveznosti do njih. Večji kot je osnovni kapital družbe, večja je verjetnost, da bodo upniki poplačani.

Osnovni kapital je v poslovnih knjigah lahko izkazan točno v takšni velikosti, kot je registriran v sodnem registru.

Pri delniški družbi je osnovni kapital razdeljen na delnice, teh pa je lahko več razredov. Delnice so lahko delnice z nominalnim zneskom ali kosovne delnice. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Če ima delniška družba le delnice enega razreda, veljajo naslednja pravila:

osnovni kapital = število delnic × emisijska vrednost delnice in knjigovodska vrednost delnice = celotni kapital/število delnic

Tržna vrednost delnice je znesek, za katerega je mogoče prodati oziroma kupiti delnico na delujočem trgu.

Emisijska vrednost delnic je pomembna le za določitev razmerja med delničarji. Delnice se pri prvi izdaji ne morejo vplačati v znesku manjšem od emisijskega. Vrednost delnic običajno določa trg (borza). Knjigovodsko vrednost delnic izračunamo tako, da celotni kapital družbe delimo s številom delnic (če gre za delnice enega razreda).

Osnovni kapital je lahko:

- delniški kapital,

- kapital z deleži ali

- kapitalska vloga.

Deli se na vpoklicani osnovni kapital in nevpoklicani osnovni kapital. Nevpoklicani kapital je odbitna postavka od osnovnega kapitala. Osnovni delniški kapital se razčlenjuje na prednostne in navadne delnice.

Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja.

Ob ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo mora pred prijavo za vpis v register vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 evrov. Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih. Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 evrov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.

Značilnosti osnovnega kapitala:

Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. Pri družbi z omejeno odgovornostjo je osnovni kapital razdeljen na deleže ali pa je kapitalska vloga (pri enoosebni gospodarski družbi).

45. člen ZGD-1 določa, da mora biti na nekaterih sporočilih družbe naveden tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Najmanjši znesek osnovnega kapitala je predpisan z ZGD-1 in znaša pri delniški družbi 25.000,00 EUR, pri družbi z omejeno odgovornostjo 7.500,00 EUR in pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni predpisan.

V statutu delniške družbe mora biti naveden znesek osnovnega kapitala, emisijska vrednost delnic, število delnic (kosovne delnice), v primeru več razredov tudi razred delnic.

Pomembna značilnost osnovnega kapitala je, da tako delniška družba kot družba z omejeno odgovornostjo odgovarjata upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da dejansko odgovarjata s kapitalom. Ker je osnovni kapital kategorija kapitala, ki je vpisana v sodni register in se običajno ne spreminja, je osnovni kapital na nek način najpomembnejše jamstvo upnikom in njihova zaščita pred lastniki. Osnovni kapital varuje upnike in jim posredno zagotavlja, da bo družba poravnala svoje obveznosti do njih.

Povečanje osnovnega kapitala je možno le z izdajanjem novih delnic oziroma vplačilom novih deležev oziroma vlog. O povečanju se odloča z najmanj tričetrtinsko večino glasov pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Za izdajo prednostnih delnic brez glasovalne pravice lahko statut določa le večjo kapitalsko večino. Pred povečanjem osnovnega kapitala morajo biti vsi dotedanji vložki v celoti plačani (razen, če je ostal nevplačan le neznaten znesek).

Osnovni kapital se lahko pogojno poveča iz naslednjih razlogov:

– uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali prednostne pravice do nakupa novih delnic;

– priprava na združitev ali zagotovitev odpravnine delničarjem v zvezi s statusnim preoblikovanjem;

– uresničitev pravice delavcev družbe do novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev iz udeležbe v dobičku, ki jim jo zagotavlja družba.

Pogojno povečanje osnovnega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki je obstajal ob sklepu skupščine. Za pogojno povečanje osnovnega kapitala se izdajo nove delnice, in sicer šele po polnem plačilu. Z izdajo delnic se osnovni kapital poveča.

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve (v sklepu mora biti naveden namen zmanjšanja). Poenostavljeno zmanjšanje kapitala ni dovoljeno, če je mogoče preneseno izgubo oziroma izgubo poslovnega leta pokriti z uporabo:

– čistega dobička poslovnega leta oziroma prenesenega dobička,

– drugih rezerv iz dobička,

– statutarnih rezerv, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene, ter

– kapitalskih in zakonskih rezerv.

Osnovni kapital se lahko zmanjša z umikom delnic. Družba lahko umakne delnice prisilno ali jih pridobi sama na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic. Prisilni umik delnic je mogoč, če je bil določen ali dovoljen v prvotnem statutu ali s spremembo statuta pred prevzemom ali vpisom delnic. Za prisilni umik se uporabljajo določbe ZGD-1 o rednem zmanjšanju kapitala.

Povečanje osnovnega kapitala s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital je mogoče, če tako odloči skupščina. V takšnem primeru govorimo o tako imenovanem povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Skupščina odloča o povečanju osnovnega kapitala šele po tem, ko je sprejeto letno poročilo za zadnje poslovno leto, ki se je končalo pred odločanjem o povečanju osnovnega kapitala. V osnovni kapital se skladno z ZGD-1 lahko preoblikujejo naslednje sestavine kapitala:

– kapitalske rezerve iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-1,

– kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke prvega odstavka 64. člena, v kolikor skupaj z zakonskimi rezervami presegajo delež osnovnega kapitala iz tretjega odstavka 64. člena ZGD-1 pred povečanjem,

– statutarne rezerve, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen,

– druge rezerve iz dobička ter

– preneseni dobiček.

Postavke lastnega kapitala, ki se preoblikujejo v osnovni kapital, morajo biti izkazane v zadnji bilanci stanja, katere bilančni presečni dan je največ 8 mesecev pred vložitvijo predloga za vpis povečanja osnovnega kapitala v register in jo je revidiral pooblaščeni revizor s pritrdilnim mnenjem.

Naknadna vplačila kapitala

Naknadna vplačila kapitala so zneski, ki so jih družbeniki na ustrezni pravni podlagi (družbeni pogodbi) dolžni vplačati v družbo z omejeno odgovornostjo. S takšnimi naknadnimi vplačili kapitala se ne povečuje osnovni kapital družbe, osnovni vložki in poslovni deleži. Omogoča pa družbi nek alternativni način financiranja družbe. Zakonsko so naknadna vplačila kapitala v družbo z omejeno odgovornostjo urejena v 491. členu ZGD-1 in 495. členu ZGD-1. Takšna naknadna vplačila kapitala so lahko vplačana v denarni ali nedenarni obliki. Spadajo med kapitalske rezerve in se v tej skupini tudi računovodsko evidentirajo. To niso posojila družbenikov in se ne obrestujejo. Pod določenimi pogoji se lahko naknadna vplačila kapitala družbenikom tudi vrnejo.

Ker je v preteklosti davčni organ pri ugotavljanju dobička iz kapitala naknadna vplačila kapitala upošteval le v prodajno vrednost kapitala, ne pa tudi v nabavno vrednost, je prihajalo do številnih zagat davčnih zavezancev in veliko davčnih sodb, ki so bile rešene v prid davčni zavezancev. Zaradi teh nejasnosti v davčni zakonodaji se je v letu 2020 spremenila dohodninska zakonodaja, ki zdaj določa da vrnjena naknadna vplačila kapitala do zneska vplačanih zneskov niso obdavčena z dohodnino, v presežnem znesku vplačila pa so obdavčena z dohodnino.

Zaradi zagotavljanja ustreznih evidenc je z letom 2021 uzakonjeno še obvezno sporočanje podatkov o naknadnih vplačilih in vračilih naknadnih vplačil kapitala družbenikov fizičnih oseb.

Zavezanci za

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih