Danes je 29.3.2024

Input:

Identifikacija za namene DDV

14.7.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 9 minut

6.2.3 Identifikacija za namene DDV

Erika Režek, davčna svetovalka

Kot ID zavezanec za namene DDV se šteje oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost in v obdobju zadnjih 12 mesecev presega 50.000 EUR obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanec

Obveznost prijavljanja v sistem DDV, tj. obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV velja tudi za vse davčne zavezance, ki bodo opravili ali bodo prejemali storitve, za katere je po tem zakonu kot plačnik DDV določen izključno prejemnik storitev (25. člen ZDDV-1)

Obveznost prijavljanja ne velja za davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

Obdavčljivi promet

Kaj se šteje pod obdavčljivi promet, ureja 7. odstavek 94. člena ZDDV-1, ki našteva:

a) znesek obdavčenih dobav in storitev;

b) znesek t. i. pravih oprostitev plačila DDV: izvoz, posredovanje pri izvozu;

  • oprostitve po 52.–55. členu ZDDV-1,

c) znesek transakcij z nepremičninami, finančne transakcije ter zavarovalne storitve,

  • razen če so te transakcije postranske transakcije (zakonodajalec tega določila ni podrobno pojasnil)

V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Določitev prometa za fizične osebe, ki so dolžne pridobiti ID za namene DDV

Pri fizični osebi se pri ugotavljanju pogojev za oprostitev obračunavanja DDV, v obdavčljivi promet všteva ves promet, ki ga fizična oseba opravi iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot s.p., zasebnik oz. fizična oseba).

Določitev obdavčljivega prometa

Po pojasnilu FURS se znesek obdavčljivega prometa 50.000 EUR ugotavlja na podlagi oddanih obrazcev DDV-O, tako, da se sešteje naslednje zap. oznake:

  • Zap. 11: obdavčljive dobave, razen dobav, na podlagi katerih je plačnik DDV prejemnik