Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Davčna osnova in stopnja DDV

13.3.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Davčna osnova in stopnja DDV

V tej lekciji se bomo naučili:

  • pravilno določiti davčno osnovo

  • ugotoviti pravilno stopnjo DDV

  • ugotoviti davčno osnovo pri prejetih predplačilih

Davčna osnova

36. - 39. člen ZDDV-1

37. - 44. člen PZDDV

72.-79. člen Direktive o DDV

Ko davčni zavezanec ugotovi, da gre za obdavčljivo transakcijo in je obračun DDV obvezen, mora preveriti, od katere davčne osnove sploh obračuna DDV po ustrezni stopnji. Temeljno pravilo glede določanja davčne osnove je, da le-ta vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali pa ga bo prejel od plačnika. Pri tem ni pomembno, kdo je v vlogi naročnika (kupec, naročnik ali tretja oseba), kakšna je oblika plačila ali kdaj je to plačilo izvršeno.

Kadar do plačila za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev pride (zlasti, kadar je v obliki denarja), je določanje davčne osnove enostavno. V tem primeru je namreč davčna osnova cena, ki jo dobavitelj naročniku zaračuna.

Primer 1:

Janko L. s.p. opravi storitev popravila vrat družbi B. Cena ene delovne ure je 20 EUR. Janko je za delo potreboval 3 ure, zato davčna osnova, od katere bo obračunal DDV po predpisani stopnji znaša 60 EUR.

Poleg vrednosti dobavljenega blaga oziroma storitev se v davčno osnovo vštevajo tudi:

  • subvencije, ki so neposredno povezane s ceno teh dobav,

  • trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve,

  • postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih