Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Amortizacija

15.4.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.1 Amortizacija

Kristinka Vuković Sonja Kermat Urška Juršev

Amortizacija je v stroške poslovanja razporejeni del vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin, vrednotenih po modelu nabavne vrednosti, v skladu z izbrano metodo amortiziranja.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Nabavna vrednost sredstev, ki v poslovnem procesu sodelujejo več kot eno obračunsko obdobje (več kot 12 mesecev), se postopno prenaša med stroške poslovanja glede na njihovo dobo koristnosti ali dejansko uporabo – ta proces imenujemo amortiziranje. Amortizirajo se samo sredstva, ki imajo končno dobo koristnosti in se z uporabo zmanjšuje njihova vrednost. Tako ne amortiziramo zemljišč (razen zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov) in drugih naravnih bogastev, opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena ter drugih sredstev, katerih uporaba ni časovno omejena.

Računovodska pravila amortiziranja od 01.01.2016 naprej najdemo v Slovenskem računovodskem standardu 1 (2016) – Opredmetena osnovna sredstva in Slovenskem računovodskem standardu 2 – Neopredmetena sredstva.

Metode amortiziranja

Podjetje lahko izbira med naslednjimi metodami amortiziranja:

- metoda enakomernega časovnega amortiziranja,

- metoda padajočega amortiziranja,

- metoda proizvedenih enot (funkcionalno amortiziranje).

Doba koristnosti

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Če se podjetje odloči za časovno amortiziranje, mora pred pričetkom amortiziranja opredeliti dobo koristnosti sredstva. Le ta je odvisna od:

- pričakovanega fizičnega izrabljanja,

- pričakovanega tehničnega staranja,

- pričakovanega gospodarskega staranja,

- pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih gospodarskih koristi od amortizirljivega zneska.

Kateri kriterij se uporabi za določitev dobe koristnosti?

Za dobo koristnosti se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Amortizacijska stopnja

Amortizacijska stopnja pri enakomernem časovnem amortiziranju je razmerje med vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo.

Amortizacijska stopnja = Letna amortizacija / amortizacijska osnova * 100 = x%

Amortizacijska osnova

Amortizacijska osnova je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka nabavni vrednosti, zmanjšani za ocenjeno preostalo vrednost. Če je bila nabavna vrednost prevrednotena, se amortizacijska osnova popravi za znesek prevrednotenja.

Preostala vrednost

Preostala vrednost je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje prejelo za odtujitev sredstva ob koncu dobe koristnosti. Praviloma se upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije sredstva; če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva.

Sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. To je takrat, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.

Dokončni obračun

Med letom se obračunavajo

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih